Sandra Vidmar Photography

    HER WORLD, HER ART.

    I AM SANDRA.

    Oseba, ki opazuje, vidi in zaznava. Čutim sebe, ko sem sama s seboj in čutim sebe, ko sem z drugimi.

    Zaznavam več, kot kadarkoli do sedaj. Z vsakim dnem, tednom bolj, kot prej. Zato se veselim vsakega naslednjega dne. Zato se veselim svoje prihodnosti, ker se zavedam, da imam vse v svojih rokah. Nekaj let nazaj sem bila v prvi vrsti vse prej kot Sandra. Najprej partnerica oziroma žena, mama in potem Sandra. Danes sem Sandra, uspešna podjetnica, žena, partnerica in mama. Materinstvo je čudovita stvar, ki sem si jo v življenju pričarala, ker mi je v veliko pomoč pri spoznavanju same sebe. Moji otroci so moji veliki pomočniki.

    Zadala sem si izredno težko nalogo. Zakaj? Zato, ker vzgajam svoje otroke, obenem pa prevzgajam sebe. Vmes se mi pojavlja tisoč vprašanj. In še danes se kot mama težko pohvalim. Zdi se mi, da mi še vedno ne gre dobro od rok. Ko pa imam na drugi strani mojo Zalo in ko od nje slišim: “Hvaležna sem, da imam takšne starše.” Potem vem, da po svoji poti hodim točno tako, kot je prav. Moj tretji otrok, Tito, je dodal mojemu življenju novo dimenzijo. Prinesel je ogromno ljubezni, sreče, pozitive. Ne le meni, ampak moji celotni družini. Ko sva zaključila svoje prvo skupno leto porodniške, sem začutila preporod. Na vseh področjih. Na osebnem in tudi poslovnem. Sedaj ta preporod živim. Včasih tega ne razume niti Nejc, ki me sicer pozna v piko. Pravi, da sem kot stroj. “Mašina si.”

    Na svoji poti si velikokrat pomagam z energijo. Ko čutim, da sem nizko, si zaželim energijske podpore in le to dobim. Hvaležna sem za ljudi, preko katerih sem do te energije prišla. Najbolj na celem svetu verjamem v to, da ljudje mimo nas pridejo z razlogom. Nekaj nam morajo dati. Predati. Lahko zgolj informacijo. Lahko lekcijo. Vsekakor je vse nekaj pozitivnega za nas, čeprav lahko sprva v nas sproža negativne občutke.

    Moj mož je v življenju moj steber. Vedno pravi, da bo vse okej. Saj tudi sama znotraj sebe resnično to čutim. Ampak vedno potrebujem njega. Potrebujem slišati to iz njegovih ust. Na vsej moji poti je z menoj. Skoraj nenavadno je, v kakšnem stanju sva se spoznala in kje sva skupaj danes. Oba sva se spremenila. Med nama so se stvari spremenile. Na višji vibraciji sva, drugače se čutiva. In to v najinem odnosu neizmerno občudujem. Kako sva zmožna rasti. Kako drug drugega “vlečeva” gor.

    S fotografijo živim svojo strast in s svojim uspešnim podjetjem živim svoje sanje. Čutim, da sem inspiracija. Mnogim. In to je največ, kar lahko v življenju dosežeš. Uživam v tem, da imam možnost nekoga nagovoriti, motivirati, učiti. Za to sem rojena. To spoznavam vedno bolj.

    I WAS HERE.

    Kako se je vse skupaj začelo?

    Vse skupaj se je začelo v zame izredno pomembnem obdobju. V obdobju materinstva. Takrat leta 2013 se je zgodila Zala. Njen prihod je bil čudovit. Vse sem zmogla. Noro dobro sem se počutila. Rokovanje z dojenčico mi je šlo več kot odlično. Ponoči je spala tako da sem se v vsak nov dan zbudila naspana in spočita. Prvo leto je bilo najino. Skupaj sva raziskovali in preživljali zares lepe trenutke. V celotnem obdobju porodniške je s takratnjim telefonom nastalo milijon fotografij. Njenih. Zalinih. Večina je bila povsem neobičajnih. Vsak dan sem jih pošiljala dedkom in babicam. Nekega dne mi je moj oče rekel, da se mu zdi, da imam izreden talent za fotografijo. Moram dodati, da z očetom po tistem, ko sta se z mojo mami ločila, nisva imela odnosa, ki bi si ga sama želela. Želela bi več njega, želela bi več sprejemanja. Prav zato mi je moj začetek še toliko bolj poseben.

    Ko je bila Zala stara 10 mesecev sem dobila svoj prvi Canonov fotoaparat. In pravljica se je začela. No, da se vrnem na začetek. Zgodilo se je materinstvo, zgradila se je vez z mojo prvo punčko in rodila se je strast. Moja strast. Kaj kmalu po tem sem zanosila z Živo in slabost me je za nekaj časa ločila od intenzivnega fotografiranja. V času porodniške z Živo sem fotografirala nekaj družin in malčkov, po njenem prvem rojstnem dnevu pa se je začelo resneje. Sprejela sem odločitev, da bom svojo strast krepila v svojem studiu. Imela sem 100% Nejčevo podporo za kar sem še danes izredno hvaležna. Leta tečejo, moja fotografija raste in jaz z njo. Skupaj z njo izpopolnjujem svojo vizijo, vaše želje in skupaj z vami pišem zgodbe umetnosti.